Tla
Humus
Humus je organska snov v zemlji, ki nastane kot produkt biotskih in abiotskih procesov. Vsebnost humusa se stalno obnavlja. Rodnost zemlje je odvisna od količine organske snovi in njene hitrosti obnove. Humifikacija v zemlji nastaja vzporedno z razkrojem sveže organske snovi in humusa.
Proces razkroja in humifikacije je povezan z mikroorganizmi v zemlji in je odvisen od njihovega biološkega razmerja. Mikrobi, ki sodelujejo pri proizvodnji humusa, sodelujejo v naslednjih procesih:
- razkroj sveže organske snovi in proizvodnja metabolitov, ki tvorijo sestavne elemente humusa,
- proizvodnja biomase, ki je ravno tako substrat pri proizvodnji humusa po njegovi avtolizi,
encimska katalizacija sintetičnih procesov.
Humus je sestavljen iz huminske kisline, fulvične kisline in mnogih drugih. Ti elementi vplivajo na fizične, kemične in biološke lastnosti zemlje veliko bolj kot preostale sestavine.
Zemlja je temnejše barve in je zaradi lastnosti sevanja črnega telesa veliko bolj dovzetna za prenos svetlobnega sevanja v toplotno. Ta lastnost se izraža v temperaturi tal, ki so toplejša tudi v spomladanskih mesecih, ko je to najpomembnejše.
Kalcij v kombinaciji z absorpcijskimi kompleksi humusa poveča grudasto sestavo tal. To vpliva na zmogljivost absorpcije vode in zraka, kot tudi na poroznost ali prepustnost vseh tipov tal.
Humus naredi rahlo zemljo bolj kompaktno in zbito zemljo bolj rahlo. Sestavine humusa so glavni vir energije za mikroorganizme. So tudi pomemben oziroma edini prostor, kamor se shranjujejo makro in mikrohranila, ki so produkt mineralizacije.
Zdrava, vitalna in strukturna tla so osnova za kontroliran donos.
Vsebnost humusnih elementov v zemlji je pomemben indikator njene rodovitnosti. Ravno zaradi tega svetujemo sistematično analiziranje tal glede sestave humusa.
N, P, K, Ca, Mg, S so najpomembnejša mikrohranila, ki so potrebna za življenje rastlin. Vsi ti elementi pa se lahko absorbirajo iz zemlje samo na podlagi mikrobioloških transformacij. Mikrobna biomasa shranjuje 5–25 kg P2O5 na hektar, kar velja za obdelovalni (vrhnji) sloj zemlje. Populacija mikroorganizmov v zemlji se obnovi večkrat na leto. 10-kratna zamenjava populacije naredi 50–250 kg P2O5 na 1 ha dostopnega rastlinam. Kalij se v zemlji lahko hitro izgubi oziroma izpere in je tako rastlinam nedostopen. Samo kalij, povezan z absorpcijskim kompleksom mikroorganizmov, je rastlinam zares dostopen in ga lahko absorbirajo. Kalcij v zemlji, ki je povezan z absorpcijskim kompleksom, preprečuje zakisanost tal. Samo povezava s humusnimi sestavinami daje želene rezultate, saj se v drugačnih razmerah kalcij izpere.
Efektivni mikroorganizmi EM® učinkovito in za stalno obnovijo lastnosti, ki določajo rodnost in produktivnost tal. Regeneracija tal pripomore k povrnitvi lastnosti absorpcije mikro in makrohranil. Taka tla so sposobna ohranjati svoje dinamično ravnovesje v fiziološko-kemičnem stanju in biocenozi. Še posebej je to pomembno, kadar pride do neuravnoteženega kmetovanja, in je to ravnovesje podrto. Do tega stanja lahko pride tudi zaradi drugih vplivov na tla.
Da bi naredili kmetovanje donosno in zagotovili dolgotrajno razpoložljivost naravnih virov, mora biti kmetovanje v skladu s razpoložljivimi sredstvi in v harmoniji z naravo, nikakor ne proti njej.
Kako deluje tehnologija EM®
Rodnost tal določajo sestavni elementi in lastnosti humusa: pH tal in dostopne oblike mikrohranil, kot so dušik, fosfor, kalij, magnezij in druga hranila. Zaradi uporabe EM® tehnologije se najpomembnejši parametri tal, ki vplivajo na ekonomski donos, permanentno in efektivno izboljšujejo.
EM® tehnologija preprečuje gnitje organske snovi v humusu v intenzivno obdelovani (osiromašeni) zemlji in pospešuje procese, ki so potrebni za rekonstrukcijo (obnovitev) humusa ter stabilizacijo pH tal (deacidifikacija). Močno poveča razpoložljivost oziroma dostopnost mikroelementov in ostalih snovi, ki so potrebni za rast in razvoj rastlin (dostopen dušik, kalij, magnezij, fosfor in ostala mikrohranila). Zahvaljujoč bakteriji azotobacter, ki je del EM® tehnologije, je možno dodatno obogatiti zemljo z dušikom in to na enak način, kot to delajo nekatere rastline.
Humus 5% / ph 7
Humus 3% / ph 6
prvo leto 80l/ha
drugo leto 60l/ha
tretje leto 40l/ha
Humus 1,5% / ph 5
prvo leto 80l/ha
drugo leto 80l/ha
tretje leto 60l/ha
naslednje leto kot 3% humus
Humus 1% / ph pod 5
100l/ha
Hkratna uporaba organskega gnojila (zeleno gnojenje ipd) Vztrajanje pri količinah, dokler ni viden napredek. Nadaljevati kot pri humus 1,5%.
Poleg rekonstrukcije humusa EM® tehnologija spremeni in izboljša tudi strukturo tal. Rastline lažje in bolje premagujejo dolga sušna in mokra obdobja, saj humusni sloj lahko absorbira več vode in s tem se izboljša infiltracijska sposobnost tal. V sušnih obdobjih na površini zemlje ne nastane tako imenovana skorja. Posledično so korenine bolj razvite in lažje črpajo vodo iz humusa, kar pri degradiranih tleh običajno ni mogoče. Rastline na takih tleh lažje prenašajo sušo.EM® tehnologija obnavlja degradirana tla in nerodovitna tla spremeni v rodovitnejša. Stopnja in hitrost procesov pri uporabi EM® tehnologije je odvisna od metod gnojenja, intenzivnosti pridelave, klime in tipa tal.
Zapleten proces simbioze med mikroorganizmi in rastlinami je lahko samoreguliran le v določenih pogojih oziroma na določenem nivoju. Strokovnjaki s področja pedologije domnevajo, da je minimalna količina ogljika v tleh 1 % (ob predpostavki, da je humusa 2 %). Ob taki količini ogljika je rastlinam razpoložljiv tudi dušik. Optimalni pogoji so pri vrednosti 2,5 % ogljika v tleh (približno 5 % humusa). Obenem pa mora biti razmerje ogljik : dušik med 7 : 1 do 10 : 1. Rodnost tal se določa na osnovi pomladnih vrednosti mineralov v tleh. Tla, ki imajo 1 % ogljika, se smatrajo za degradirana. Taka tla vsebujejo približno 3,5 t/ha organskega dušika, od česar se ga 1–2% letno mineralizira. To je 35–70 kg/ha N – NO3. Dodatno organsko gnojenje lahko prinese 40 kg dušika/ha.V primeru ozimne pšenice se njen donos omeji do višine 3–4 t/ha. Na produktivnih in regeneriranih tleh, ki morajo biti načeloma rekonstruirana (obnovljena), je vsebina organskega dušika v površinskem sloju (do 10 cm globoko), tudi do 19 t/ha. V rastni sezoni se v tleh sprosti minimalno 300 kg dušika/ha. To je spodnja meja za dosego približno 10 t/ha pridelka pšenice. Za taka tla ne potrebujete več apnenja, saj lahko sama ohranijo svoje kemijsko ravnovesje. Znano je, da vračanje rodnosti tal v prvotno (samoregulirano) stanje lahko poteka več let in je v veliki meri odvisno od načina gnojenja, kolobarjenja, vrste gojenih kultur, tal, klime, količine padavin ipd. Torej je to dolgotrajen proces. Z intenzivnim kmetijstvom in brez organskega gnojenja mora biti biološko stanje podprto z EM® Saj EM® v tleh takoj prevzamejo nadzor nad patogenimi mikroorganizmi (v organskem sloju tal). Proces fermentacije poskrbi za razkroj in mineralizacijo v tleh.
Uporaba
Efektivne mikroorganizme oziroma mešanico z EM® škropimo jeseni in spomladi.
Namen škropljenja z EM Terra Active v jesenskem času je vnos EM® v tla, saj tako preprečimo gnitje organske snovi in pospešimo njen razkroj. EM Terra Active (ekstrakt različnih rastlin) varujeta tla in rastline pred škodljivci in gnitjem ter stimulirata naravno odpornost rastlin. Dodajanje EM-5 močno zniža nastanek patogenih gliv, ki se razvijajo v nerazgrajeni organski snovi v spomladanskem, poletnem in jesenskem času. To je v veliki meri tudi razlog za nastanek številnih bolezni. Glede na želeno količino transformacije organske snovi v humus je nekje srednja vrednost 20–40 l EM Terra Active na hektar v minimalno 300 l vode in od 1–3 l EM-5 na hektar. Doziranje je odvisno od možnosti pojava oziroma dovzetnosti za okužbe z glivami. Po vsakem škropljenju je priporočljivo oranje. Osnovno spomladansko doziranje je 20 l EM Terra Active na hektar v 300 l vode in 1 l EM-5 na hektar. Če jesensko škropljenje ni bilo opravljeno, priporočamo količina 40 l/ha in 1–3 l/ha.
Namen je preprečiti okužbe z glivami in povečati količino učinkovitih mikrooragnizmov v tleh. Če je na njivi vidnih še veliko organskih snovi, se priporoča povečanje EMTM Organo Active za 20 l/ha. Najbolj primerno je škropljenje, ko je temperatura tal nad 6 °C (običajno konec meseca marca oziroma začetek aprila). Priporočeno je naknadno oranje.
