Vzreja govedi
Odlične rezultate o uporabi Efektivnih Mikroorganizmov EM® pri vzreji govedi potrjujejo številne študije, prav tako pa tudi mednarodne izkušnje.
Pri uporabi EM® tehnologije:
- se izboljša izkoristek krme,
- konzervacija krme je kakovostnejša (zmanjšanje pojava gnitja),
- ni pojava gnitja in plesni,
- so povečane produkcijske zmožnosti,
- se zviša kakovost mesa,
- povečan prirast, izboljšano splošno zdravje živali,
- mirnejše živali (brez stresa),
- zaradi zmanjšanja smradu imajo živali manj težav z dihanjem,
- lažja manipulacija z gnojevko (je bolj tekoča in homogena, brez skorje),
- povišana vrednost dostopnega dušika v gnojevki,
- izboljšana proizvodnja gnojil na kmetiji zaradi delovanja bakterij.
Posebna oblika prebavnega trakta prežvekovalcev zahteva za uspešno prebavo hrane fermentacijo v predželodcu. Ko hranimo kravo, hranimo njene mikroorganizme v prebavnem traktu. S prehrano prežvekovalcev vzpostavljamo okolje za obstoj mikroorganizmov. Uspešno hranjenje živali je v veliki meri odvisno od stanja in strukture njihovih mikroorganizmov. EM ZOO zagotavlja primerno strukturo mikroorganizmov v prebavnem traktu, ki omogočajo normalne pogoje za prebavo. Ko mikroorganizmi svojo nalogo opravijo, nekateri izmed njih nadaljujejo pot po prebavnem traktu in se prebavijo. Mikroorganizmi so obenem lahko pomemben vir energije.
optimiziranje prebave
zmanjšanje možnosti infekcij
lažja konzervacija krme
zmanjšanje smradu in pojava muh
Kako EM® tehnologija uravnava prebavo
Prebava je prebavni proces, pri katerem sodelujejo mikroorganizmi. Glede na izsledke raziskav je glavna težava, poleg kvalitete krme in njene strukture, onesnaženje krme z glivami, ki porizvajajo toksine. Te toksine imenjujemo MIKOTOKSINI.
Mikotoksini
Mikotoksini nastanejo v vseh krmah z visoko krmno vrednostjo in to ne glede na način konzerviranja. Najpomembnejše pri tem je, kolikšna je onesnaženost krme z mikotoksini. Krmo, ki vsebuje mikotoksine prepoznamo po sledečih znakih: seno je prašno in ima zatohel vonj, silaža ima neprijeten vonj in se dodatno segreva, močna krmila pa dobijo neprijeten vonj.
Glive iz rodu Aspergillus proizvajajo aflatoksine. Ti se najpogosteje nahajajo v semenih oljnih rastlin in njihovih odpadkih, ki se pogosto uporabljajo kot krma. Zelo toksičen B1 aflatoksin, lahko povzroči odpoved jeter in je obenem tudi kancerogen. Ta organ v nadaljevanju ne more preprečiti vstopa škodljivih snovi iz prebave v telo, zaradi česar se pojavijo bolezni prebavnega traku, kot so nezmožnost prebavljanja, zakisanost ali zamaščena jetra.
Fumonizini so proizvodi gliv Fusarium monoliforme in F. proliferatum ki sta rastlinska patogena. Pogosto naselita koruzo in tako okužita koruzna zrna. Fumonizini so toksični in kancerogeni. Pri svinjah povzročajo fumonizini pljučni edem, pri konjih pa hudo nevrološko bolezen imenovano ELEM.
Modra plesen (Penicillium roqueforti) in rdeča plesen (Monascus ruben) se pojavljata v vseh silažah in velika količina njihovih toksičnih metabolitov škodi.
Če so mikotoksini prisotni v krmi, ali sumimo da so, se priporoča povišanje odmerka EM ZOO za 50 do 100 %.
Zdravje izvira iz prebave.
Osnovna krma – ključ do uspešnega krmljenja
Vsi prežvekovalci imajo anatomsko (3 predželodce) in fiziološko (biološko in kemično prebavo) predispozicijo za prebavo vlaknin, ki se nahajajo v krmi. Koncentrirana krma se lahko uporablja samo za izravnavo lastnosti krme, oziroma za povečanje izkoristka in posledično donosa.
Dobro seno še vedno ostaja najboljša osnovna krma za prežvekovalce. Se ne praši, ne smrdi, ima zeleno barvo in vsebuje vse, kar žival potrebuje. Če travo kosimo v pravih časovnih obdobjih ima tudi uravnoteženo krmno vrednost. Da je seno uspešno pridelano, ga je potrebno posušiti v čim krajšem možnem času (od 1 do 3 dni). Pri tem si lahko pomagamo s tehnologijo, kot sta toplotna črpalka in ventilator. Seno mora dozoreti v boksih, senikih ali v balah. V procesu sušenja oziroma dozorevanja poteka fermentacija, ki je kontrolirana s strani pozitivnih mikroorganizmov EM®. Ti organizmi poskrbijo, da se seno v tem obdobju ne pregreva. Če se seno pregreje, se pojavijo strupene glive. Postopek fermentacije v senu se lahko uravnava z EM ZOO, kjer efektivni mikroorganizmi EM® prevzamejo kontrolo nad fermentacijo.
V našem podnebju je najpogostejši način konzerviranja trave, siliranje. Siliranje je postopek, ki ga uporabljamo tudi pri drugih krmah (koruzi, pesnih rezancih…).
Dobra silaža nastane, ko mlečnokislinske bakterije spremenijo sladkor v mlečno kislino. In to je možno samo pod pogojem, če krma v času siliranja vsebuje zadosti sladkorja. Pridelki, ki jih spremenimo v krmo, morajo biti pobrani dovolj zgodaj, krma pa dobro stisnjena in skladiščena tako, da kisiku ni omogočen dostop (kot pri kislem zelju). Trava, primerna za košnjo vsebuje 3 do 5 % sladkorja. Količina sladkorja pa z vsakim dnem pada za približno 1 %. Venenje je dobrodošlo, saj tako količina suhe snovi naraste na 30 do 40 %. To se zgodi v 20 do 30 urah po košnji. Priporoča se košenje kratke trave in dobro stiskanje v silosu. To namreč preprečuje dostop zraka in posledično nastanejo boljši pogoji za sam proces fermentacije. Priporoča se pokrivanje s folijo oziroma ovijanje v bale. To preprečuje dodatno segrevanje in razvoj plesni ter izgubo krmne vrednosti in suhe snovi.
EM ZOO se uporablja pri siliranju v količinah 1 liter/m3 krmne silaže.
1l EM ZOO/m3 silaže
Da bi naredili kmetovanje donosno in zagotovili dolgotrajno razpoložljivost naravnih virov, mora biti kmetovanje v skladu s razpoložljivimi sredstvi in v harmoniji z naravo, nikakor ne proti njej.
Hranjenje
EM® tehnologija se v Evropski uniji uporablja v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali.
Zaradi optimalnega razmerja mikroorganizmov neposredno vplivamo na sestavo in razvoj mikroflore v prebavnem sistemu. Spodaj so navedeni primeri, ki temeljijo na izkušnjah številnih kmetovalcev in strokovnjakov iz vsega sveta.
Izkušnje kažejo, da se dosežemo dobre rezultate, če EM ZOO dodamo v razmerju 1 % in sicer pri mletju krme. EM ZOO s svojim antioksidativnim efektom zavaruje dodatke in rastlinska olja, če so dodana pred oksidacijo (in s tem prepreči nastanek žarkosti). Tako pripravljena krma naj se porabi v roku enega tedna. Če se uporablja krma, kjer smo EM® tehnologijo uporabili že pri siliranju (fermentacija), dodajanje ni potrebno.
EM® pri siliranju
Študije so pokazale, da EM® silaža ostane sveža in v boljši kondiciji dlje časa, tudi pri slabših pogojih.
Da bi naredili kmetovanje donosno in zagotovili dolgotrajno razpoložljivost naravnih virov, mora biti kmetovanje v skladu s razpoložljivimi sredstvi in v harmoniji z naravo, nikakor ne proti njej.
Teliček
20ml EM ZOO
Mlado govedo
do 6 meseca 30-40ml
od 6 do 12 mesecev 40-50ml
nad 12 mesecev – če je silaža pripravljena z EM ni potrebe po dodajanju, če ni, nadaljujemo kot do 12 meseca.
Siliranje – Trava
Lahko siliranje (30-40% suhe snovi)
1l EM ZOO/t
Težko siliranje (20-30% suhe snovi)
1,5l EM ZOO/t
Siliranje – Koruza
Lahko siliranje (30-40% suhe snovi)
1l EM ZOO/t
Težko siliranje (20-30% suhe snovi)
1,5l EM ZOO/t
EM Za tretiranje gnoja in gnojevke
Nastil (v boksih)
Boksi morajo biti čisti in vse iztrebke je potrebno kar se da hitro poškropiti z EM®. Tako se prepreči nastanek neželenih mikroorganizmov. Škropimo z 20 % raztopino, 2 do 3 krat tedensko.
Dezinfekcija kopit
Klasična dezinfekcija kopit se izvaja po celih nogah in v obliki kopeli. EM® kopel na žival naseli pozitivne mikroorganizme in prepreči razvoj neželenih bakterij.
Slabost klasične metode dezinfekcije je uničenje vseh mikroorganizmov, s čimer se naredi prostor za naselitev (novih) nezaželenih mikroorganizmov, ki jih je v okolju, ki ni tretirano z EM® tehnologijo veliko. Dezinfekcijska sredstva posledično poslabšajo tudi kvaliteto gnojevke in gnoja, ker vsebujejo veliko bakra. Dolgoročna rešitev je vnos EM v prebavo in posledično v blato in urin živali.
Prednosti EM® kopeli za dezinfekcijo nog so:
- mlečna kislina v EM ZOO je nežna za kožo,
- tla gnojena s tem gnojem ali gnojevko dobijo EM®,
- nizki stroški,
- ni nevarnih odpadkov,
- EM ZOO pozitivno vpliva na razkroj gnojevke in gnoja.
Kopel se naredi z 2 do 5 % mešanico. Postopek se izvede 1 do 2 krat tedensko oziroma po potrebi.
Dolgoročna rešitev je vnos EM v prebavo in posledično v blato in urin živali. Bolezni nog in kopit so po navadi rezultat večih dejavnikov in so odvisne tako od kakovosti hrane, kot od pogojev v živinorejskih objektih (okolja).
