Pozdravljen Matjaž. Midva se sicer poznava že leta, ampak moram reč, da si nisem predstavljal, da boš nekoč tako predano zbiral semena in vzgajal sadike. Kaj se je zgodilo.
Po vsej verjetnosti je k temu botrovala sprememba zavesti. Namreč danes ne vemo več kaj je to zdrava, naravno pridelana zelenjava z okusom. Čisto preveč smo se navadili na udobje nakupov v velikih centrih. Saj nimam nič proti temu, pač vsak po svoje, ampak vsaj priložnost si je treba dati.
Kaj, a to je bilo vse kar čez noč?
Nikakor. To je bilo sistematično delo zadnjih par let. Mama je v domačem vrtu zapustila kar konkreten nabor semen, sam sem potem kar nekaj let gradil na svoji semenski banki. Čez noč ni nič. Čez noč je samo, vemo kaj. Potem sem pričel vzgajat doma sadike, zase, za prijatelje in prav hitro so bili vsi pozitivno presenečeni nad kvaliteto sadik.
Pa so vse vrste in sorte sadik avtohtone?
Ne nikakor. Da pokrijem čim večji spekter, si pomagam za enkrat z določenimi tujimi sortami. Spekter želim imeti čim večji in pa kvaliteto čim višjo. Večina semen je pa iz lastnega vrta. Tu mi je zelo veliko in nesebično pomagal tudi g. Srdan V. Baudek, ki se mu moram še posebej zahvaliti. En človek težko ve tako veliko stvari kot on. Stvari so iz leta v leto drugačna in je pomoč oziroma drugo ali pa tretje mnenje, sploh na tako visokem nivoju, izrednega pomena za mene. Moram reči, da mi kar pošteno krije hrbet. Veliko sem se naučil od njega in tudi pogled na marsikatero stvar mi je spremenil. Dolgoletne izkušnje so pač neprecenljiva vrednost.
Kaj pa tale prostor, rastlinjak?
To pa je splet naključij. (smeh). Letos marca sem dobil možnost, da najamem ta moderen in tehnično dovršen rastlinjak. Najprej sem naredil popolno dezinfekcijo z EM. Za tem sem se pa spravil v pripravo tega kar vidiš. Najprej sem pripravil kalilne posode, aprila pa sem že veselo vzgajal sadike. Vse se je zgodilo izjemno hitro.
No tale rastlinjak je zares Hi Tech. Koliko pa imaš v tem trenutku različnih sadik in kaj?
Okoli 50 različnih. Jušna zelenjava, vse glavne začimbe, več vrst paradižnika, paprike, čilija, feferonov, koriander, jajčevce, koromač, beluši… Nekaj čilijev, ki niso za med ljudi (smeh). No niso za vsakega. So zelo pekoči in jih priporočam tistim, ki so na takšen plod navajeni. Drugače je lahko hudo. Res hudo. Pri nekaterih semenih paradižnika, paprike, jajčevcih, kjer je zares težko doseči ustrezno kaljivost, mi je tudi pomagal g. Bavdek s svojo pripravo semen. Drugače pa je bila kaljivost semen, vendar raje rečem manj, okoli 90%.Tudi na semenu, ki je bil star in na oko izgledal zelo slabo, kaljivost ni bila slaba. Kaljivost je hitro lahko zelo nizka. To ni nič neneavadnega.
Kakšen tehnološki postopek pa imaš, da dosegaš tako kaljivost?
EM samo EM.
Misliš da je EM tist faktor, ki ti omogoča tako kaljivost?
EM mi je v primerjavi s prejšnimi leti, kaljivost povečal in zmanjšal čas kaljivosti za tretino. To je skoraj idealno. In to je meni več kot zadosti. In to je tudi vse kar dodajam osnovnemu substratu, ki je šota in glina. Profesionalna mešanica zemlje, ki je na razpolago v vrečah. Brez gnojil.
Saj, ko pogledamo te rastline, je to verjetno posledica razvitega koreninskega sistema?
Ja, ni naključje. Že pri pripravi zemljo prepojim z EM, in s tem dosežem zdravo okolje, kjer se sadika v svoji rasti lahko dobro razvije. Zagovarjam večje lončke, kjer se lahko rastlina dobro ukorenini in razvije velik koreninski sistem. Koreninski sistem je tak, da sem se samo smejal. Tako dobro razvit, z belimi koreninami, da ne vem, kaj bi lahko še dodal. No, pa saj se vidi.
Kdo pa so tvoji odjemalci. Kateri kolegi največ sadik vzamejo?
Če sem popolnoma iskren, so to t.i. hipsterji. Mladi fantje in dekleta, mogoče še bolj fantje kot dekleta, ki želijo imeti na svojih balkonih, v stanovanjih, vrtovih zdrave, naravne, okusne rastline. Tako zelenjavo kot začimbe. Všeč mi je, da jih stvar zares zanima. Nekateri celo pridejo v rastlinjak pomagat vzgajat sadike. V živo, kot temu pravijo. Neverjetno kakšna pozitivna energija se širi v tej sceni. No pa kolegi z vrtovi in mlade družine. Samooskrba. Dajmo si vzgojiti toliko hrane, kot je v naših zmožnostih. Pa če je to samo par lončkov začimb ali pa češnjev paradižnik na balkonu. Da o samooskrbi v deželi ne govorim. Ni nam treba kupovat kitajskega česna in zelenjave iz Španske hidroponike. Lahko bi imeli svoje. Vse.
Ali te zanima tudi gojiti svojo zelenjavo. Kot nekak podaljšek tega kar počneš sedaj?
Kar mi bo ostalo sadik začimb, jih peljem v Vipavo, kjer imam okoli 200m visokih gred. Želja pa je tudi pridelava visoko kvalitetne zelenjave, ki bi jo lahko ponudil na trgu. S tem sem se v preteklosti že ukvarjal v seveda manjšem obsegu in je bil odziv izjemen.
Kako misliš nastopiti na trgu?
Z okusom. Enostavno, prinesem plod, da se primerja z obstoječo zelenjavo, seveda mora biti na oko brez napak in potem vidimo razliko. Okus je ena od pomembnih lastnosti takšne pridelave. Zdi se mi pomembno, da veš, kako je gojena zelenjava, ki jo zaužiješ. Pa saj ni potrebno, da je ta zelenjava dražja. Tudi hidroponika ni poceni. Drugače močno zagovarjam prehranjevanje s sezonsko zelenjavo. Meni se to zdi zelo pomembno iz več vidikov.
Pa imaš pozitivne izkušnje z okusom zelenjave?
Razen pri sebi, ki sem to takoj opazil, me je presenetil odziv kolegov, kateri so poskusili zelenjavo iz mojega vrta. Višek zelenjave, ki je ne moremo pojesti pač podelim med kolege. Skoraj vsi so opazili razliko. “Tvoja zelenjava ima pa okus”, so mi razlagali (smeh). Meni se zdi, da je to nekaj vredno. Nikomur namreč nisem razlagal kaj in kako počnem, šele kasneje, ko so opazili razliko. Zdi se mi prav, da vedo, kako sem to dosegel.
Torej lahko rečeva, da je uporaba EM sedaj standard pri tvoji pridelavi in vzgoji rastlin?
Preden sem se lotil projekta sem veliko prebral in testiral na svojem vrtu. Za najbolj enostaven in učinkovit način, se mi je izkazala uporaba tehnologije EM skupaj z kompostom ali organskimi gnojili. Všeč mi je, da ne moreš narediti nič narobe. Vem pa, da mi ob prehodu na večje površine ne bo potrebno nič spreminjati. Postopek ostaja isti.
Kakšno uporabo EM priporočaš ostalim uporabnikom?
Mešanica EM in voda, v primernih razmerjih za zalivanje ali škropljenje proti boleznim ali škodljivcem. Naj pa opozorim, da to ni gnojilo in da rastline hrano potrebujejo. Kljub temu, da meni vzgoja sadik tako dobro uspeva, ne morem pričakovati donos brez dodajanja hranil. Sadike so eno, rodnost rastlin pa povsem drugo.
Kar se pa tiče bolezni, pa moram reči, da sem do sedaj imel samo pri enih paradižnikih, katerih seme ni bilo moje, začetek nekakšne plesni na začetku stebla. Vse skupaj sem dodatno poškropil z mešanico EM in vode in se je plesen umaknila. Sadike so se razvile normalno. To mi je samo utrdilo zaupanje v tehnologijo EM , ki se je pokazala kot dober regulator naravnih procesov.
Matjaž hvala, da si podelil svoje izkušnje in ti želim, da se tvoja sprememba zavesti prenese med ljudi. Prepričan sem, da bo tvoj pristop prispeval k načinu življenja vseh nas. Žal prihajamo v tako imenovano post antibiotično obdobje. Kvalitetna in zdrava hrana bo takrat še kako pomembna. Vso srečo.
Hvala Luka in hvala materi naravi, ki je vse to omogočila.
